Zelenje, nekaj starih zveznjenih domačij, oblaki, ki so se valili čez Kamniško sedlo, cesta, ki so jo narejala letala nad mano, vse to me je nekako pomirjalo, prestavilo me je v odmaknjen prostor in čas. In če bi se izpod vehastih rabarbarinih listov v skrbno obdelanem vrtičku pred leseno kočo prikazal pedenj človek, palček, kamniška postavica, ne bi bil kaj preveč presenečen. Prikazen bi spadala v ta odmaknjeni hribovski kraj, ki ga je kazilo samo nekaj novoveško našopirjenih vikendov.