»Tudi s smrtjo jih ni. Kar zaprl je časopis za vselej in odšel, tako kot je večkrat naredil, kadar se je na seji razburil nad kompromisarstvom tega časa, zaprl beležnico in se odpravil na sprehod v Tivoli ... « je umolknil, mi pa smo stali še naprej, ker se je vsem zdelo, da njegovega nagovora še ni konec, da ga je morda premagala hipna ganjenost in bo smrknii in si obrisal solzo in nadaljeval nedopovedani stavek ali vsaj dejal: Slava mu! Vendar tega ni naredil.