nova beseda iz Slovenije

Miha Remec: Mana, poved v sobesedilu:

Zdelo se mi je, da se je zarinila prav v cerkev Svetega nevidna os časa: pomešala je podobe, lupila plasti z zidov, videl sem podslikave in prvotne freske na temeljnem beležu, okna so spreminjala obliko kot v filmski risanki, slabost me je obšla zaradi občutka, da me je potegnilo v vrtinec časa in povleklo nazaj: če stopim ven, se mi je zdelo, bom srečal pokrščevalce, Valjhuna nemara ‒ nora dozdeva, vendar nisem mogel razumeti, v kaj sem vpleten, kakšna čarovnija se dogaja okrog mene. Svetloba se je lomila, v ušesih mi je zvenelo, kakor da drhti kristalni lestenec, bal sem se, da bo ta zven dobil nihajnost, ki mi bo poškodovala bobniče; zato sem si z dlanmi zamašil usta in zamižal. Nekaj časa sem tako ždel in pustil, da se je čezme valil čas s svojo stoletno pezo, da se je obrnil in kot vrtavka začel plesati v drugo smer.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA