Saj se sploh ne more meriti s časom. Z ostro bolečino v prsih se mi je zarezalo neizprosno spoznanje, da se vse bolj dani, da je konec noči z Mano, da se bo dvignila in šla. Potem pa bo ostala spet pušča puščobna, siva in samotnjaška, brez lučce vere, upanja in ljubezni, brez Mane.