NE VEM KJE,ne vem kdaj Stvari se zlagoma zlagajo na svoje mesto: svetloba v luč na opaženi steni, barve na Manino kožo in lase, na rjuho, na les.
Vračam se iz izlevitve nazaj v svojo levino, v svojo kožno lupino lupinasto, nazaj v to, kar sem bil. Spet v svoji koži se počutim izpraznjenega, kakor da je vsa mojost ostala v neznanih razsežnostih na izlevitveni strani.