nova beseda iz Slovenije

Miha Remec: Mana, poved v sobesedilu:

Stvari se spreminjajo in izgubljajo običajne razsežnosti, barve se pretakajo v mavričje prizme, odpira se mi vpogled v bistvo stvari, ki se ga ne bojim več; pretok svetlobe, pretok kristalne pesmi, pretok daljnih neznanih znamenj; neopisno se dogaja pred menoj, menda sem prišel do točke, kjer se dogodek zares dogodi. V čistem miru mirovanja se je nenadoma nekaj premaknilo: uzrl sem Manine oči, tolmuna skrivnosti, v katere je kanila zvezda ‒ zvezda iznad Komne, me je spreletelo ‒ kanila je v zelenilo oči, ki so zavalovale v iskrečih se kolobarjih in se začele širiti, zlile so se v soširjenje, ki me je potegnilo vase in v dogodek. Odprl se je stožec v nebo, premaknila sva se v ljubezenskem objemu in potegnilo naju je v vrtinec dogajanja.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA