nova beseda iz Slovenije

Miha Remec: Mana, poved v sobesedilu:

Obmirovala sva v najvišji čutni sladkosti. Ne vem, kako je to lahko trajalo in trajalo; ljubezen se mi je doslej vselej zdela kot milni mehurček, ki v najlepši mavrični luči poči; najina ljubezen pa je stala v brezčasju stanovitna. Strmel sem v njene lase, ki so se pred mojimi očmi večali in se spreminjali v zlataste ovijalke, skozi katere je prenikala svetloba, zaslišala se mi je neznana glasba, kakor da so njeni lasje strune, kakor da so lasje obloženi s kristalnim žledom, ki zveni v premikanju in dotikanju pramena ob pramen in ustvarja kristalovinasto pesem, kakor da svetloba poje ... Kristus, tako je, kot da se ljubim s svetlobo!


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA