Se ne bom osmešil pred njo kot ostareli in duševni skopljenec? »Ne besedi več besed,« je mirno rekla in mi na dlani ponudila kroglico, povsem podobno tisti, ki mi jo je dala pred plesom pri; kako jo je že imenovala ... živovina, ali kaj ... živovina, da! Nisem se obotavljal, nisem pomišljal: pogoltnil sem jo in bil znova osupel nad njenim trenutnim učinkom: strah, dvomi, vse se je razblinilo, vse tegobe je odplaknil poživljajoč val, ki mi je preplavil ožilje in zavest.