Molitev ob ribi in kruhu na bregu jezera in si me slišala,. Če ne bi imela tega hudomušnega nasmeška in las, ki me še vedno spominjajo na Neco, potem bi mislil, da si božja. S pomembnimi kretnjami je natakar razkazoval steklenico, jo ovil s prtom in si dal opravka z odpiranjem: naposled je počilo in zamašek je odletel nekam v, brkač pa je nalival penino, ki se je v svitu sveče prelivala v barvah Maninih las.