Koščke mesa je nosila k ustom naravnost obredno, tako da je s to uglajenostjo povsem prekrila použivanje hrane. Nekaj skrajno aristokratskega se je kazalo v njenem načinu prehranjevanja: zdelo se je, da ji hrana sploh ni pomembna, ne potrebna, in da se ukvarja z njo zgolj kot z nekakšno družabno igro in namenja vso pozornost le mičnosti gibov, s katerimi prinaša jed do ustnic. Spreletelo me je, da to dekle ne pozna pomanjkanja in da se ji še sanja ne, kaj je lakota.