Dal sem ji stotaka in ko je začela brskati po predalu, da bi mi vrnila drobiž, sem se odločil: naj gre, kamor hoče, preveč sem jo čakal, preveč hrepenel po njej, da bi zdaj strahopetno zbežal. Izvlekel sem najlepšo vrtnico iz vaze in rekel receptorki: »Ostanek naj bo za rožo. Bo dovolj?«