Nekaj časa sem še tuhtal, kakšne nepredvidene posledice bi me doletele, potem pa me je zmanjkalo kar v usnjenem oblazinjenem naslanjaču pred vključeno televizijo.
Iz topega, mučnega sna, ki telo bolj utrudi kot odpočije in sprosti, me je zbudil hripavi glas: »Oči, že spet si zaspal pred televizorjem. Zakaj ne greš raje v posteljo?«