Misli so mi ujete v pajčevino brezizhodne stiske, ki se je naselila v moji notranjosti. Nezaslišano sem utrujen od življenja, ki ga nekoristno živim utrujen od vsakodnevnih skrbi in bedastih dolžnosti, izčrpava me nenehna tesnoba in strah pred zasedami današnjega življenja, pred nemočjo posameznika, da kakorkoli vpliva na usodo sveta, v katerem živi. Še majhni narodi, še majhne države nič ne morejo, zadnjo besedo ima velesila, pa če obrneš tako ali tako.