Na lesenem mostu čez sem postal: gledal sem postrvi, ki so mirno stale na preži v kristalno čisti vodi in skoraj neopazno migale s plavutmi. Drugekrati bi me razveselil pogled na to nedotaknjeno idilo gorskega potoka, na naravni rezervat, ki si ga prihajajo ogledovat procesije in naravoljubnih tujcev, zdaj pa sem bil preveč zaposlen sam s seboj, s svojim tesnobnim stanjem. Šel sem naprej po pešpoti, ki je speljana k slapu.