Morda je samomor edina zaresna možnost, da človek poseže v usodo svojega življenja. Rečeš si: dovolj je, in izstopiš iz igre, izstopiš iz mračne, brezizhodne stiske, požvižgaš se na vse skupaj; naj gre naprej, naj se posamezniki grizejo in pehajo, naj se koljejo velesile, naj se gre svet revolucije in kontrarevolucije, rečeš si: dovolj mi je, in preprosto izstopiš. Samo da to ni tako lahko: kot imaš vjebano samocenzuro, imaš še globlje vjeban samoohranitveni gon, strah pred smrtjo, in ko začneš podrobneje razmišljati o samem dejanju, se ti namen sfiži in na koncu nič ne narediš.