Lasje se mi ježijo od polivinila, čista resnica, zamršči me, dlake se mi dvigajo, če se približam tej sodobni tvarini, brez katere ne znamo več shajati. je udarjena na polivinil: vse reči zavija v plastiko, vsako krpo, vsak svitek volne, vse je shranjeno v polivinilastih vrečicah; hladilnik je prava razstava stanjenk vseh vrst in največkrat se mi upira seči vanj. Premagal sem polivinilfobijo in odgrnil knjige, da bi pogledal, kaj je postavila na polico.