nova beseda iz Slovenije

Miha Remec: Mana, poved v sobesedilu:

V starožitju se raznežimo in imamo občutek, da nismo brez korenin, da imamo svojo preteklost, svojo preprosto umetnost panjskih končnic, lesenih bogcev in, da imamo svoje slikarije na steklu, živopisne avbe, ki so krasile glave nekdanjih Slovenk, poslikane skrinje, v katerih so neveste hranile balo, pa kolovrate, zibke, ure ‒ celo vrsto predmetov, ki potrjujejo našo tubitnost. Zbiramo te narodnostne relikvije, do solza nas ganejo, če spustimo zraven še kaseto; ob poskočni polki postanemo ponosni slovenski in, s svojo tlačansko dediščino in zmagovito partizansko vstajo narodnostno potrjeni in zapečateni, še posebej, če lahko ob tem ganljivem trenutku nagnemo vince iz majolike. Zato tudi rinemo v Bohinj, v ta kot pod Julijci, k še neomadeževanemu jezeru, blizu slapa ‒ Valjhun, sin Kajtimara, boj krvavi ... ‒ kjer naj bi se že od nekdaj pisala naša narodnostna usoda.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA