Posebej ponosna je bila na staro, skoraj popolnoma leseno stensko uro, ki je še vedno glasno tiktakala, čeprav ni več kazala pravega časa. V sobo je privlekla tudi pristno kmečko pohištvo: težko mizo, klop in okorne stole z izrezanimi srci. Hotela je imeti tudi zibel, pa sem se uprl.