Pokojni, ki me je kmalu po vojni uvajal v časnikarstvo, je zmeraj brundal nad mojimi rokopisi: »Fant, bodi stvaren, imenuj stvari s pravim imenom; vedno misli, da te bodo brali ljudje, ki nimajo pojma o tem, kar jim poročaš. Ne piši za ceka, za agitprop; oni že vedo, za kaj gre. Piši torej tako, da te bodo razumeli tudi nešolani ljudje.