Morda pa sem se sploh ves čas samo narejal, narejal pred in samim seboj, da so mi otroci zoprni in odveč. V resnici pa sem naklonjen temu svetlolasemu smrkavcu, ki stiska zmaja k sebi in čaka, da ga bom dvignil na ograjo. Sklonil sem se in ga pobožal po laseh, ki so bili mehki kot svila.