Ob vodi je bilo prijetno sveže, Bohinj je poleti res pravo zatočišče pred ubijajočo pripeko zabetonirane Ljubljane. ima prav, ko pravi, da gre na posestvo zadihat.
Globoko sem zajel zrak, ki je vonjal po jezerskem blatu in preperelem dračju, in gledal na obzorje, kjer so se, Komna in Komarča stikali z zvezdnato preprogo. »,« sem tiho rekel z radostjo, da slišim zven njenega imena.