Nad jezerom se je bočilo zvezdnato nebo, ki se je ogledovalo v zrcalu gladine; noben veter ni namreč zganil jezerske vode, samo tu in tam je pljusnila na površje riba in skalila odsev rojev zvezd, ki se je spremenil v srebrnkasto krožno migetanje. Ob vodi je bilo prijetno sveže, Bohinj je poleti res pravo zatočišče pred ubijajočo pripeko zabetonirane Ljubljane. ima prav, ko pravi, da gre na posestvo zadihat.
Globoko sem zajel zrak, ki je vonjal po jezerskem blatu in preperelem dračju, in gledal na obzorje, kjer so se, Komna in Komarča stikali z zvezdnato preprogo.