Ne morem srečati Mane, če bom hodil kot slepec med slepci v slepnjaku, ne morem je srečati, če je moje oči ne bodo iskale. Njej sem dolžan zahvalo za nova videnja sveta, v katerem živim, za kanec smisla, ki mi ga je naklonila in ki postaja čarovna palica, s katero se vse spreminja. Če nič drugega, je to dovolj: naklonila mi je kroglico živovine ‒ morda je bil navaden žvečilni gumi ali bonbon ‒ ki me je za hip vsega spremenila, naklonila mi je stik in dotik in poljub, ki je odklenil zamorjeno in ugaslo željo v meni.