ČETRTEK, 17. julijaDOMA,zjutraj Sanjalo se mi je o. Tako živo, da sem se komaj spet prestavil v resničnost, v budnost. Do Mane sem se prerinil skozi nekakšne presojne obode mavričnih barv; dobesedno prerinil sem se, ker je vsak obod povzročal odpor, in vsakokrat, ko sem se pretaknil skozi katerega, me je bilo manj.