Vstopil sem torej v okrepčevalnico in srce mi je zastalo v grlu: v polmraku prostora, ki sta ga osvetljevali samo majhni strešni lini in električne žarnice nad točilno mizo, sem zagledal zlataste ženske lase; nanje je skozi padal tenak žarek sonca in zato so odsevali kot ognjeni. S sončno svetlobo obsijana glava se je obrnila in takoj sem spoznal, da sem se zmotil. Bila je iz ljubljanske rubrike, ne.