Kaj bi dal, da bi lahko vsaj za hip prestavil svoj v njegove oči, da bi videl, ali res vidi oznake na letalih, ali res vidi kanjo nad kamniškim gradom ali pa je slep.
Kar vidno se je spuščal na pokrajino, jaz sem pa še kar naprej stal tam, ker mi je bil pri srcu kraj, kjer sem jo prvič srečal. Podzavestno je v meni tlel tudi plamenček upanja, da se mi bo spet prikazala.