Vsi pa so me gledali v oči, z neko sveto preproščino, ki ji je vsaka laž tuja, in to me je najbolj presenetilo. Prepričan sem namreč, da nekaj zares dobro poznam: človeka, ki ne govori resnice. Skratka, imam nos ali poseben čut za odkrivanje lažnivcev, ki me v dolgotrajni časnikarski tlaki ni nikoli izdal.