Zavoljo čiste vesti sem se res oglasil še pri nekaterih pričah. Povsod ista zgodbica, kakor da so se je naučili na pamet: da so bili možički, srebrni, globokogledi, da so koracali kje po njivi ali skozi grmovje ob Bistrici, neki ženici so celo kukali skozi okno. Pomahali so ji in šli naprej in imeli so s seboj luč, ki je utripala kot velikanska kresnica; zanimivo, kakšno primerjavo si je izmislila.