Na ovčjem runu, ki je prekrivalo plastično oblogo sedeža, nisem opazil nobenega sledu. Pogladil sem z dlanjo po kosmatinju s čudnim ugodjem, saj se je dotikalo njenega telesa in mi zato postalo ljubo; smešno, dobil sem nekakšen odnos do nepomembnega prekrivala, pomislil sem, da je nekoč prekrivalo živo ovco ‒ kdo ve, kje se je pasla ‒ potem pa se je vozilo povsod z menoj in sinoči je sedla nanj. Zatrl sem neprijeten preblisk, da se je na ta sedež usedala tudi s svojo koščeno zadnjico; to sem odpisal, to ne spada v odnos, ki ga imam z ovčjim kožuhom.