Nemir in bojazen me obhajata pred človekom, ki ga vprašujem, neka čudna napetost: vsako žilo na vratu in v glavi čutim, vsak utrip srca, ki mi pretresa prsni koš. Čeprav se trudim, da bi to prikril, sem po toliko letih novinarskega dela še vedno kot začetni pisunček, ki ga je strah pred intervjuvancem, strah pred snovjo, ki jo obdeluje. Potem ko je vse mimo, napetost popusti in počutim se povsem lahkotnega, neprijetno praznega in vrtoglavega.