DISKO,pozneje V polmraku, ki so ga od časa do časa bičali bliski raznobarvnih luči, sem si Mano dodobra ogledal: bila je visoko, vitko dekle, z bohotnimi lasmi barve dozorele pšenice, imela je obraz, ki me je res spominjal na Catherine Deneuve, in njene velike zelenkaste oči so bile kot morje v Modri jami na otoku Visu. Vis. Ne vem, kako mi je ob pogledu v njene oči prišla na misel barva morja v Modri jami. jih najbrž ni imela veliko čez dvajset: boki, prsi, ki so se oblikovale pod lesketajočo se obleko, vse na njej je bilo jedro in skladno, tako skladno, da že ni bilo običajno.