Škropot deževnih kapelj po strehi je bil oglušujoč. Polastil se me je zagaten strah, čeprav dobro vem, da sem v avtomobilu najbolj varen pred strelo in tudi dežjem, saj je moja stoenka izjemoma dobro zatesnjena in nikjer ne pušča. Pa vendar me je kot vsakokrat prevzel nezadržen prastrah pred hudo uro: ko takole pljuska z neba, se mi zdi, da se bo privalila povodenj in da me bo odplavila ali pa bo vame usekala strela.