»Bilo je že temno, ko sem šla mimo našega zelnika,« je zaupno začela, jaz pa sem skrivaj vklopil magnetofon. »Ne vem, kaj me je potegnilo, da sem se ozrla: onó je bilo tam med zelenjavo, postavica, ki se je svetila, kot da ima ribje luskine na sebi. Pokrižala sem se; lahko je nebodigatreba, sem pomislila ...