K sreči je sonce za mojim hrbtom in mi vsaj ne sveti v oči. Kljub temu se mi vsa planota motno blešči, saj žarki odsevajo od žlednate snežne skorje. Sence so dolge, grbine in vrtače so videti večje, previs pod sedlom ima ostre robove in nebo nad belimi snežniki je tako temno modro, da me spominja na kristalizirano ozračje Azurane v osvetju Sigme.