Zunaj je svetlo, vsa snežava se v jutranjem svitu. Srce mi burno utripa, vendar ne naredim nobenega nepremišljenega giba; tudi tedaj ne, ko zagledam medveda, ki hlačata po planji. Pri hoji kimata z glavama, nasajenima na dolga vratova, in v teh kretnjah je nekaj, kar me moti: občutek imam, da se mi približujeta lutki, ne pravi živali.