V začetku je še kar šlo, celo zanimivo je bilo: višjeplastniki so me najemali za pustolovske pohode po vseh celinah, potapljal sem se v globine oceanov, se potikal po pragozdovih in puščavah, bil sem celo na Duoniju, planetu zunaj našega osončja. Sprva me ni motilo, da sem nekakšno drugo telo najemnikov. Šele čez čas sem se začel zavedati peze nenehne tuje navzočnosti v mislih in čutenjih.