Pred prepadom se ustaviva. Zazrem se na planoto spodaj, po kateri se še plazijo mračne sence noči, in spet me obide otožnost, kakršne doslej nisem poznal. Še nikoli nisem doživljal danitve s tako globokim čutenjem, razpetim med trpko žalostjo in čarobo jutra.