Sram me je, ne morem pa zadržati solzá, glas se mi je pretrgal in v nemem ihtenju se je oklenem. Prenesi vendar to kot mož, ti, namišljeni junak Amundsen, ne cmeri se kot mevža, ljubezen je vendar trdna kot kristalovina. Zberi se in bodi mož; dani se, na pot bo treba.