Ljubim in spim v naročju svoje snežne kraljice, sanjaje bele sanje, povsem bele, kakor da se je iz mojega spomina izbrisalo vse, kar sem doživel pred srečanjem z njo. Celo tista reč v glavi je onemela: ne prinaša mi ne bolečine ne najemničinih miselnih valov. Je mogoče, da sem spuščen, odklopljen, oproščen čutolovstva?