Odpoljubim z njenih ustnic neizrečeno besedo in spet jeva in se poljubljava. Zmanjkalo je sliv, midva pa se poljubljava kar naprej, želiva drug drugega z nezadržno željo, oblačili postajata odveč in kmalu sva spet gola; okušava si kožo, okušava izločine razvnetih teles, ki so za zaljubljence kot sladka. O, dobri sneg, ne nehaj, zameti naju z belo odejo in skrij pred svetom, osami naju, in prosim, ko umreva, spremeni to bivališče v ledeno grobnico, v kateri bova za vse čase ležala v ljubezenskem objemu.