Zdaj vem, da ni živôtna samica, ni polžival, kot me hoče prepričati moja najemnica. Videl sem namreč jokati duonijske jauhe, solze pretakajo želve velikanke, ježevci in varani, smejati pa se živali ne znajo. »Vesel sem, da se znaš smejati, Trnuljčica,« ji šepečem.