Ne bom čutil z njo. Kakor rešilnega čolna se oklenem Trnuljčičinega telesa in spolznem vanj s svojo željo. Pozabim na najemnico, na tisto prekleto napravo v, pozabim, kdo sem in kaj sem; tudi ne vem več, kje sem, in v popolni spozabi si želim samo tega, da bi ves izginil v ljubljeno telo, v katerem slutim blaženo zavetje in oltar najvišjih slasti.