Planil je v temo na hodniku in se kar sam pretipal po stopnicah navzgor. Že to, da v naglici ni privoščil ljubeznivega pogleda niti kanarčku, ki je precej žalostno čemel v kletki na mizi, mi je bilo sumljivo; kar nehote sem pomislil, da ga najbrž ni prinesla k meni samo dobrotljivost. Še bolj pa sem se zamislil nad tem, da je hotel videti očeta in da se je celo ob tej pozni uri namenil k njemu v bolnico.