Tako bojeviti, da so me spreletavali srhi po telesu in da si od razburjenja besedila sploh nisem zapomnil, zapomnil sem si samo lirični, tipično slovenski pripev: »A lu, lu, lu, lu, lu, l′ubezen bo zmagala kot takrat, a lu, lu, lu, lu, lu, l′ubezen, midva bova protektorat.«
Vendar to fantovsko prepevanje niti ni bilo najmikavnejše. Najbolj mikavni so bili tisti trenutki, tiste kratke urice, ko so fantje še stali pod svetilko v tesno stisnjeni gruči in se zaupno pomenkovali.