Kot ukopan sem obstal na stanovanjskem pragu in zlepa nisem prišel k sebi. Dotlej me namreč še nikdar nihče ni počastil s svojim obiskom niti čez dan, kaj šele ob tako pozni uri. Kdaj pa kdaj se je seveda že kdo spustil po stopnicah navzdol k nam zaradi mene, ampak to so bili zmerom ljudje, moški in ženske, ki so me prišli tožarit zaradi razbite šipe, zaradi rabutanja na njihovem vrtu, skratka obiski, ki so bili namenjeni bolj materi kot meni.