Vse, kar sem uspel odkriti, je bil droben kipec matere božje priprošnjice, ki je prašen in pozabljen stal med drugo navlako na nočni omarici. Padel sem na kolena pred njim in molil, molil; molil tako strastno in zamaknjeno, da nisem čutil ne drgetavice, ki mi je stresla vse telo, ne šklepetanja neposlušnih čeljusti, s katerimi sem zaman poskušal oblikovati svojo molitev v besede. A kljub temu sem molil, prosil...