Dalj časa sem stal kot okamnel, medtem ko me je žerjavica cigarete, ki sem jo samogibno skril v dlan, žgala v živo meso. Ko pa sem se končno le približal, nisem bil več sam: okrog njega se je nateplo nekaj ljudi iz bližnjih ulic in hiš, ki so zbrozgali sneg v širokem kolobarju, ne da bi se mu kdo upal pristopiti. je ležal v obsežnem krogu celega, neomadeževanega snega, tudi sam nekako pobeljen, iz dveh ranic nad kotičkom zapotegnjenih ust sta se vlekla dva curka krvi, ki se je v mrazu strdila, še preden mu je stekla po bradi in kanila v sneg, in imel je velike, široko odprte, začudene oči.