nova beseda iz Slovenije

Marjan Rožanc: Ljubezen, poved v sobesedilu:

Pozneje, že skoraj ponoči sta se namreč vedno priklatila od nekod še Pippov s kitaro in njegov Sancho Pansa,: je samo pozdravil s svojim zvonkim baritonom, je samo zabobnal po svoji kitari, vščipnil v eno samo struno, in že so se vsi skupaj podjetno razvrstili v strelce po vsej ulice, zapeli in se sprehodili - počasi do konca Zvezne ulice, ki se je iztekala v polje, in spet počasi nazaj do ulične svetilke na križišču. Morda je imel kdo te pesmi za podoknice, za oznanilo dekletom, ki so koprnele v svojih mansardnih sobicah, Počkajevi in Mežnarjevi, Kramarjevi in Kranjčevi Zori, da so fantje spet tu, enako nepotešeni kot one tam zgoraj, ampak v resnici sem imel od tega prepevanja največ jaz, smo imeli vsi mi otroci, ki smo morali že zdavnaj prej v posteljo, zdaj pa smo bili kar naenkrat spet sredi najbolj razburljivega življenja. Pa tudi pesmi, ki so jih fantje prepevali, niso bile ljubezenske - ne, bile so v glavnem kupleti, ki sta jih takrat prepevala in v humorističnem teatru v palači pokojninskega zavarovanja na Miklošičevi cesti.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA