nova beseda
iz Slovenije
Marjan Rožanc: Ljubezen, poved v sobesedilu:
A komaj so se zbrali, že je bil med njimi smeh, takoj za tem pa tisto najslajše in najlepše, najrazburljivejše zaupen fantovski pomenek, ki, bogu, zlepa ni več presahnil. Pozneje, že skoraj ponoči sta se namreč vedno priklatila od nekod še Pippov s kitaro in njegov Sancho Pansa,: je samo pozdravil s svojim zvonkim baritonom, je samo zabobnal po svoji kitari, vščipnil v eno samo struno, in že so se vsi skupaj podjetno razvrstili v strelce po vsej ulice, zapeli in se sprehodili - počasi do konca Zvezne ulice, ki se je iztekala v polje, in spet počasi nazaj do ulične svetilke na križišču. Morda je imel kdo te pesmi za podoknice, za oznanilo dekletom, ki so koprnele v svojih mansardnih sobicah, Počkajevi in Mežnarjevi, Kramarjevi in Kranjčevi Zori, da so fantje spet tu, enako nepotešeni kot one tam zgoraj, ampak v resnici sem imel od tega prepevanja največ jaz, smo imeli vsi mi otroci, ki smo morali že zdavnaj prej v posteljo, zdaj pa smo bili kar naenkrat spet sredi najbolj
razburljivega življenja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša
ZRC SAZU |
Iskalnik: NEVA |