No, to seveda že zdavnaj ni več uvod. Pa tudi pripoved, ki sem jo napovedal, še ni.
1 Najprej je bila zelenojamska klapa, ki se je vsak večer sestajala na vogalu Bezenškove in Zvezne ulice pod ulično svetilko, ki je svetila ravno v našo kletno sobo in zaradi katere me je najbrž vsa moja otroška leta - tako se pač temu reče - nosila luna.